Poslušanje AOC-jeve pomanjkljive španščine mi je dalo pogum, da sprejmem svoje
Zabava
- AOC: Neustrašni vzpon in močan odmev Aleksandrije Ocasio-Cortez je večplastna esejska zbirka o tisočletni kongresnici.
- Od 11. avgusta so v knjigi eseji Rebecce Traister, Andree González-Ramírez, Mariane Atencio in drugih.
- V spodnjem odlomku romanopiska Natalia Sylvester preučuje odnos AOC do španskega jezika - in njenega lastnega.
Do zdaj je bila zgodba o političnem poreklu Aleksandre Ocasio-Cortez že tako pogosto pripovedovana, da zveni kot mit ali sodobna različica zgodbe o Davidu in Golijatu. Leta 2018 se je Ocasio-Cortez zaslovel kot 28-letni natakar, ki se je pomeril s predstavnikom Joejem Crowleyjem, četrto uvrščenim demokratom v predstavniškem domu, na predstavljajo kongresno okrožje delavskega razreda v Queensu. Spoiler: Zmagala je in - skupaj z rekorden in raznolik kongresni razred - predstavljeno v naprednem novem poglavju za demokratsko stranko.
Od izvolitve v kongres je Ocasio-Cortez v središču dokumentarni film , do otroška ABC knjiga , do superherojski strip , in več kot nekaj razmišljanj in profilov . Od 11. avgusta, zbirka esejev AOC: Neustrašni vzpon in močan odmev Aleksandrije Ocasio-Cortez , ki jo je kustosila novinarka Lynda Lopez, dodaja vse večjo knjižnico tako, da AOC pogleda skozi številne leče: ustvarjalec sprememb, vplivnež, ikono sloga in enega v dolgi vrsti portoriških aktivistov.
V spodnjem odlomku romanopiska Natalia Sylvester gleda na Ocasio-Cortez v morda najbolj primerni luči med njimi: Kot oseba Latinx, ki se je navezala na svoj odnos do španskega jezika. Silvester, ki se je rodila v Peruju, odraščala pa v ZDA, se je nekoč sramovala svoje napačne dvojezičnosti. Po ogledu AOC-a, ki je med intervjujem na Univisionu pogumno govoril pomanjkljivo špansko, se je odnos Sylvesterja do maternega jezika za vedno spremenil. Preberite, če želite izvedeti
Od AOC uredila Lynda Lopez. Avtorske pravice (c) 2020 avtorja in ponatis z dovoljenjem založniške skupine St. Martin's.
Starša sta zavrnila, da sva s sestro pozabila, kako govoriti špansko, tako da so se pretvarjali, da ne razumemo, ko govoriva angleško. Španščina je bila edini jezik, v katerem smo smeli govoriti v našem enosobnem stanovanju v Miamiju konec osemdesetih let. Midva sva v rekordnem času kot vrtca in prvošolca končala pouk angleščine kot drugega jezika in hrepenela sva po tem, da bi se igrala in pogovarjala ter živela v angleščini, kot da bi bila to bleščeča nova igrača.
'No te entiendo,' bi rekla moja mama, zmajevala z glavo in sledila z rameni, ko bi zdrsnila v angleščino. S sestro sva vznemirjeno vzdihnila, da se morava ponavljati v španščini, le da bi te prekinila korekcija naše slovnice in besedišča za vsako drugo besedo. 'Nekega dne se mi boš zahvalila,' bi odvrnila mama.
Sorodne zgodbe
Michelle Obama nosi zlato ogrlico 'GLASAJ' pri DNC 
26 znanih osebnosti, ki podpirajo demokratsko stranko 
Tu je pet najljubših knjig Kamale HarrisVčasih sem si predstavljal ta 'en dan' v daljni prihodnosti. Predstavljal bi si, da bi se vrnil v svojo rojstno državo Peru in me zamenjal za domačina.
Česar nisem mogel vedeti, je, da moji španščini nikoli ni bilo usojeno, da je popolna. Kako bi lahko bilo, ko pa je bila angleščina glavno sredstvo, s katerim sem porabila vse? To je bil jezik mojih prijateljev, učiteljev, učbenikov in filmov, TV oddaj, pesmi in zgodb, ki sem jih imel rad. Da bi preprečila popolno potopitev, je mama začela prositi prijatelje, ki so obiskali Peru, naj za mojo sestro in mene prinesejo nazaj zgodovino in slovnice.
V tej hiši se govori špansko.
Ko pa prvi jezik govoriš samo doma, postane tvoj drugi. Postane nosilec vsega domačega, njegov razvoj zaostaja kot odrasel otrok, ki se nikoli ne zna sam znajti.
Zato sem prvič, ko sem na nacionalni televiziji slišala AOC govoriti špansko, ves čas, ko ji je bilo potrebno, da je oblikovala en stavek, doživela ponos, grozo, sram, veselje in olajšanje. Bil je za intervju, ki ga je opravila na Univisionu, na Twitterju pa ga je delila skupaj s priznanjem, da: 'Ko sem odraščal, je bil španščina moj prvi jezik - toda kot mnogi Američani iz Latinske Amerike 1. generacije moram tudi jaz nenehno delati na tem izboljšati. Ni popolno, a edini način, kako izboljšujemo znanje jezika, je javna praksa. '
V triminutnem posnetku, preden je spregovorila besedo, sem zaslišal glas sidra Univision Yisel Tejeda. Njeni samoglasniki so bili jasni in izgovorjeni. Njen naglas je bil dovolj dvoumen, da je bil iz katere koli države Latinske Amerike. Njen besedni zaklad je bil formalen, brez napora in natančen.
Ustvaril je oster kontrast obliki govora AOC. Ko sem jo poslušal o Green Green Dealu, sem si zabeležil njene rahle napake v spreganjah njenih besed in se zdrznil, ko se njeni množinski samostalniki niso ujemali z njenimi glagoli ednine. Ko se je ustavila dlje, kot je bilo pričakovano, je vedela, da je to zato, ker je v mislih prevajala in iskala pravo besedo. Prepoznal sem tišino, trenutek, ko se zaveš, da so ti ubežale nekatere besede, in se moraš zadovoljiti s tistimi, ki jih imaš. Njen naglas, prežet z najtančnejšimi sledmi angleščine, me je spominjal na svojega.
V tistem trenutku sem se počutil nerodno zanjo, nerodno zaradi sebe. Da bi se spopadel s sramoto, ko sem slišal, kako moja napačna španščina izhaja iz ust nekoga drugega, sem najprej posegel po najcenejših mehanizmih spopadanja, primerjal in kritiziral tekočnost AOC. Kako enostavno ohranjamo ponotranjeno škodo, še posebej, če se nikoli nismo ustavili, da bi zasliševali njene korenine.
Nato je Tejeda vprašala AOC, da je Trumpa imenovala rasista. 'Na čem utemeljujete te trditve?'
'Popolne besede ali ne, AOC se ne boji, da bi o stvareh, ki so najpomembnejše, govoril nedvoumno.'
AOC je neomajno odgovoril: 'Zelo je jasen v svojem ravnanju, besedah in dejanjih.' V nadaljevanju je opisala njegovo taktiko ustrahovanja naše skupnosti in zaključila z besedami 'Namerava prestrašiti naše skupnosti, vendar mu za to ne moremo dati moči.'
Popolne besede ali ne, AOC se ne boji govoriti o stvareh, ki so najpomembnejše, brez negotovih besed. Opozorila je na rasizem in namere tega predsednika, da ogrozi naše skupnosti. Ne moremo mu dati moči za to.
Leta 2014 ko je izšla moja prva knjiga , me je novinar moje lokalne postaje Univision povabil k promociji romana v njihovi jutranji oddaji. Pred dnevi sem bila v paniki. Ponoči bi poklical mamo in vadil, kaj bi rekel in kako bi rekel. Povedal bi ji cel stavek v angleščini, ona pa bi mi ga ponavljala v španščini, medtem ko bi ga zapisoval. Saj ne, da nisem vedel, kako reči te reči; preprosto nisem mislil, da je moj način, da jih rečem, dovolj dober. Španščina je bila moj jezik za vsakdanje stvari - besede, ki so govorile o hrani in embalaži za potovanja ter o pogrešanih tetah in stricih, ko smo nekajkrat govorili po telefonu. Besede, ki sem jih potreboval za razpravo o temah in likih svoje knjige, so se mi zdele skrite nekje nedosegljive. Bili so literarne besede. Besede z visokim konceptom. Ne domače in srčne besede.
Tako sem ustvaril scenarij, ki mi je omogočil, da sem igral vlogo popolnoma dvojezične Latine. Zapomnil sem si vsako vrstico.
Kaj bi si ljudje mislili?
Kaj bi moral vprašati: Od kod izvira to globoko ponižanje?
'Kaj bi moral vprašati: od kod prihaja to globoko ponižanje?'
Video posnetek AOC sem gledal na Univisionu 5, 10, 15 krat. Zdi se mi, da se zaradi preveč strahu zapuščam iz strahu in mislim, da se bom, če jo bom dovolj pozorno opazoval, naučil bolj samozavestno govoriti špansko.
V njej ni prostora, da bi AOC premislil ali vadil svoje odgovore, in še bolj impresivno: ni pomembno. Ko se na pločniku približa nekomu in se pogovori o popisu prebivalstva leta 2020, se odzove na njeno toplino in strast, ne na njeno slovnico. Ko jo Tejeda vpraša o njeni najljubši hrani, AOC reče: „Mofongo, soja puertorriqueña , ”Latina se smejita v medsebojnem praznovanju svoje skupnosti.
Za njeno identiteto ni nobenega izziva, nedvomno je vreden več. Njena španščina ni pomanjkljiva, preprosto je iskrena, bolj resnična predstavitev tega, kaj lahko pomeni biti prvi gen Latinx v ZDA danes. Ukoreninjeni na enem mestu in zdaj utemeljeni na drugem, ugotavljamo, da nenehno prevajamo, potujemo naprej in nazaj. Ugotavljamo, da naš jezik in zgodbe, ki jih nosi, niso ravna pot. Ni nujno angleščina ali 'pravilna' španščina ali celo španščina. Ne prave besede ne napačne besede.
Tu, v pogovorih, ki jih ustvarjajo tisti, kot je AOC, se nam ni treba opravičevati za svoj jezik. Besede, ki smo se jih naučili doma, imamo tiste, ki jih znamo na pamet. So dovolj dobri, dovolj močni. Slišani bodo.
Ta vsebina je uvožena iz {embed-name}. Morda boste lahko našli isto vsebino v drugi obliki ali pa boste našli več informacij na njihovem spletnem mestu.Za več takšnih zgodb: Naroči se na naše novice .
To vsebino ustvarja in vzdržuje tretja oseba in jo uvozi na to stran, da uporabnikom pomaga pri zagotavljanju svojih e-poštnih naslovov. Več informacij o tej in podobni vsebini boste morda našli na piano.io Oglas - Nadaljujte z branjem spodaj