Zunanji minister Nata se bo 4. marca sestal v Bruslju

Izven tedna

zunanji ministri Nata se bo v Bruslju sestal na izrednem zasedanju kot odgovor na rusko invazijo na Ukrajino. Odkar je Rusija tedne pred invazijo začela nameščati svoje vojake blizu Ukrajine, zavezniki krepijo svoje vzhodne boke.

Zveza Nato je prvič vzpostavila svoje sile za hitro odzivanje in s tem dodala več sto vojakom, ki so jih zavezniki predhodno namenili svojim vzhodnim članicam.

Kljub dejstvu, da Nato Ukrajini zagotavlja orožje, je v države članice, ki mejijo na Rusijo in Belorusijo, poslanih do 22.000 dodatnih vojakov.

Zavezniki so na drugi strani neomajni, da ne bodo vojaško posredovali v ukrajinskem konfliktu.

Nemčija širi dobavo orožja v Ukrajino. Po navedbah virov je Berlin odobril dodatno pomoč Ukrajini in bo na območje spopadov dostavil 2700 protiletalskih raket.

Nizozemci medtem nameščajo raketomete za zračno obrambo. Estonci in Latvijci so prispevali rakete, Češka pa mitraljeze, ostrostrelce in drugo orožje.

Tudi nekdanje nevtralne države, kot sta Švedska in Finska, zagotavljajo orožje. Vseh narodov je okoli 20. Trenutno večina držav Nata in EU dobavlja orožje Ukrajini.

Zahodna oborožitev je bila zadnjih nekaj dni prepeljana v Ukrajino v precejšnjih, a neznanih količinah. Ima potencial za vpliv, če ga je mogoče hitro uvesti.

Načrt Bruslja o zagotavljanju dodatnega streliva in vojakov lahko povzroči ruski odziv. Zaradi podpore Ukrajini Vladimir Putin vidi Nato kot grožnjo Rusiji, če že ne uničenje.

Putin je celo aktiviral lastne jedrske zmogljivosti, da bi Evropo in ZDA opozoril na možnost vpletenosti.