Antični rimski festivali, praznovanja in prazniki (Fg–K)

Prazniki

Haunty je ljubitelj zgodovine, ki rad bere in piše o starodavni zgodovini in kulturah z vsega sveta.

Stari Rim je bil dom raznolikih praznikov, od katerih so mnogi obstajali za praznovanje različnih božanstev.

Themadchopper, Antoine-Francois Callet, CC0 prek Wikimedia Commons

Ta članek našteva in razlaga pomembne starorimske praznike, praznike in praznovanja po abecednem redu od Fg do K. Vsaka priložnost je podrobneje opisana spodaj. Povezave do člankov, ki navajajo praznovanja od A do Fe, L do O in P do Ž, najdete na dnu te strani.

Antični rimski festivali in prazniki Fg–K

Florida: Častila Flora, boginja cvetja in vrtov
Fornacalija: Čast Fornix, bog pečic
Furrinalia: Častila Furrina, boginja, povezana s pomladjo
Hilaria: Častna Cybele, 'mati bogov'
Ideje: Označena je sredina meseca
Juno Caprotin: Častila Juno, boginjo žensk in poroke
Juturnalija: Častila Juturna, boginja vodnjakov in izvirov

To je upodobitev rimskega festivala Floralia. Na sredini je upodobljena boginja Flora.

Floralia

Slavljen: 27. april–3. maj

Floralia je starodavni rimski festival, ki so ga opazovali v čast Flore, boginje cvetja in vrtov. Floralia, ki je bila prvotno ustanovljena leta 238 pred našim štetjem, je postala premični praznik – njen datum je bil odvisen od stanja pridelkov in cvetja, zato so ga lahko priredili kadar koli okoli konca aprila ali začetka maja.

Leta 173 pr.n.št., potem ko so hude vremenske razmere uničile številna koruzna polja in vinograde, je rimski senat razglasil, da naj bi Floralijo praznovali šest dni vsako leto. Šest dni je trajalo od 27. aprila, obletnice ustanovitve Florinega templja, do 3. maja. Po starorimski tradiciji je bila prva oseba, ki je v templju postavila venec ali venec na Florin kip v naslednjih mesecih, blagoslovljena s srečo.

Med potekom Floralije so slavljenci pogosto sodelovali v divjem in razuzdanem vedenju. Igre, plesi in dramske predstave so bili zelo pogosto razvratni, saj so kurtizane domnevno gole uprizarjale mime. Opolzkost praznovanj je verjetno imela nekaj opraviti z njihovim poganskim izvorom. Številne neuradne tradicije festivala so našle svoje korenine v poganskih obredih plodnosti, ki se izvajajo za spodbujanje plodnosti zemlje. Ob prazničnem uvodu v Rim so državljani ugotovili, da je to odličen izgovor za prekomerno pitje in čudno vedenje.

Festival je prvotno vključeval okrasitev majhnih kipcev s cvetjem s strani otrok, danes pa velja za izvor krščanskega prvomajskega praznovanja. Sodobna prvomajska praznovanja pogosto vključujejo lutke ali podobe Device Marije, ki jih mladi veseljaki okrasijo s cvetjem.

Ta ilustracija prikazuje Fornakalijo, praznik tort in peči v starem Rimu.

Fornakalia

Slavljen: Pred 17. februarjem

Festival Fornacalia, imenovan tudi »Praznik peči«, je potekal pred 17. februarjem, na dan festivala Quirinalia – praznovanja starorimskega boga Kvirina. Fornacalia je bila zasnovana v korist peči ali 'fornice', ki so jih uporabljali za praženje žita in pomiritev boginje Fornix, ki jim je predsedovala. Med enotedenskimi počitnicami so številna gospodinjstva darovala tako, da so iz pšenične moke pripravili pogače, jih spekli v pečici in nato drobili v starodavnih mlinih.

Obrede Fornicalia so izvajali predvsem kurije ali rimske plemenske delitve. Praznik so v februarju praznovali na več različnih dni – en dan je bil dodeljen vsaki kuriji, en pa državi. Od Ovidija vemo, da so tisti, ki niso bili prepričani, kateri kuriji pripadajo, praznik opazovali 17. februarja, ko je bila splošna daritev peciva cela občina.

Furrinalia je praznovala Furrino, boginjo, povezano s pomladjo.

Furrinalia

Slavljen: 25. julij

Furrina, včasih črkovana Furina, je bila starorimska boginja, povezana z izvirom. Nekateri znanstveniki menijo, da so jo videli kot duha teme, medtem ko drugi strokovnjaki vztrajajo, da je bila božanstvo, ki so ga častili predvsem roparji. Edino gotovo dejstvo o njenem obstoju je, da ima gozd na pobočju Janiculum in greben ob reki Tiber.

Festival Furrinalia je 25. julija prvotno opazoval sam duhovnik božanstva, imenovan Furrinalis. Čeprav se boginja Furrina šteje za sestavni del le najzgodnejših rimskih religij, so praznik Furrinalia praznovali tudi pozneje. V gaju Furrina je rimski tribun Gaj Sempronij Grak leta 121 pr.n.št. ukazal svojemu sužnju, naj ga ubije.

Ta skulptura prikazuje boginjo Cybelo in njenega človeškega ljubimca Atisa, v čigar čast je bila slavljena Hilaria.

Carole Raddato, CC-BY-SA-2.0 prek Wikimedia Commons

Hilaria

Slavljen: 25. marca

Festival Hilaria je potekal v čast Cybele, 'materi bogov', in človeka po imenu Attis vsako leto 25. marca. Starodavna rimska legenda pravi, da se je Cybele zaljubila v Atisa. Attis je sprva pokazal podobne občutke, potem pa se je njegova pozornost preusmerila na človeško samico. Cybelina jeza je bila strašna in zaradi nje je Attis znorel. Potem ko si je končno vzel življenje, so iz njegove krvi vzklile rože in njegovo telo je postalo drevo. Praznik Hilarije je bil v spomin na njegovo vstajenje veselo in veselo.

Ta starodavni rimski koledar našteva ide, none in kalende.

Ideje

Slavljen: Različno

Najbolj znana uporaba izraza 'ide' je v Shakespearovi drami, Julij Cezar , v katerem označuje dan Cezarjevega atentata kot 'marčevske ide'. V starem rimskem koledarju so Ideje padale na 15. marec, maj, julij in oktober ter na 13. v ostalih mesecih. Rimski cesar Julij Cezar je bil umorjen leta 44 pr. na marčevske ide — torej 15. marca.

V starem Rimu so ljudje identificirali določen dan v mesecu tako, da so ga povezali s prihajajočimi idami, koledarji ali nič. Na primer, »pet dni pred majskimi idami« je pomenilo 9. maj, saj so majske ide padle na 15. dan. Kolendi se nanašajo na 1. dan v mesecu. Od tega so se dnevi prejšnjih mesecev šteli nazaj po vrstnem redu dni v vsakem mesecu, razglašenem na koledarjih. Na primer, »peti majski koledar« je pomenil 28. april – peti dan pred 1. dnevom maja.

Grki tega izraza nikoli niso uporabljali, kar je razlog, da se besedna zveza 'na grških kolenih' uporablja za 'nikdar'. Včasih je bil izraz kolendi uporabljen za dan poravnave, ker je bil 1. v mesecu pogosto dan, ko so se poravnali dolgovi prejšnjega meseca.

None so se zgodile 9. dan pred ide. Marca, maja, julija in oktobra, ko so ide padale 15., so brez padale 7.. V vseh ostalih mesecih je nič padlo na 5. ali 13. dan.

Triada Capitolina, prikazana zgoraj, je bila sestavljena iz Jupitra, Juno in Minerve.

Juno Caprotin

Slavljen: 7. julij

Juno je bila starorimska boginja žensk in poroke. Nadzirala je vse vidike življenja žensk, vključno s spolnostjo in porodom, ter delovala kot angel varuh za vse ženske.

Juno je bila poleg Jupitra najvišje božanstvo v rimskem panteonu – njen brat in mož. Delila je tempelj na Kapitolinskem griču v Rimu Jupiter in Minerva. Skupaj so bili ti trije znani kot 'kapitolska triada'. Tempelj je vseboval svete ptice Juno (njene gosi), katerih hihotanje je, kot poroča Plutarh, rešilo Rimljane pred Gali leta 390 pr.n.št.

Juno Caprotina (znana tudi kot Nonae Caprotinae) in Matronalia sta bila dva najvišja festivala v čast Juno. Praznik Juno Caprotina so praznovali pod divjo figo v Campus Martius ali 'Marsovem polju', ki je poplavna ravnica reke Tiber.

Kolendi ali 1. dan vsakega meseca so bili za Juno sveti. Boginja je bila enakovredna grški Heri in je bila povezana tudi s starodavno slovesnostjo razglasitve datumov nonih ob novi luni. Mesec junij, poimenovan po boginji Juno, je še vedno najbolj priljubljen mesec za poroko.

Juturna, za katero so praznovali Juternalijo, so spremenili v vodnjak ob reki Numicus.

Juturnalija

Slavljen: 11. januarja

Juturnalija je bil festival, ki so ga prirejali moški, ki so delali na akvaduktih in vodnjakih v čast Juturni, boginji vodnjakov, vodnjakov in izvirov. Vergil govori o Juturni kot o sestri Turnusa, kralja Rutulov. V zameno za njeno nedolžnost ji je bog Jupiter podaril nesmrtnost.

Po Vergiliju je bila Juturna spremenjena v vodnjak blizu Numicusa, reke, kjer so našli Enejevo truplo. Vode Jaturne so bile uporabljene pri žrtvah, zlasti tistih v čast boginje Veste, zaradi njihove zdravilne moči. Jaturnalijo so opazili tudi na Vulkanaliji 23. avgusta, ko so jo ljudje slavili kot zaščitnico pred ognjem.

Več starorimskih praznikov

Ta vsebina je točna in resnična po avtorjevem najboljšem vedenju in ni mišljena kot nadomestilo za uradne in individualizirane nasvete kvalificiranega strokovnjaka.

Komentarji

Haunty (avtor) iz Madžarske 18. januarja 2011:

Pozdravljeni drbj! Tudi mene je presenetilo, ko sem o tem prebrala. Hvala, da ste se oglasili. :)

drbj in šeri iz južne Floride 18. januarja 2011:

Hvala za te zanimive informacije, Haunty. Vedno sem mislil, da Ideje pomenijo 15. v mesecu, ne samo marca. Zdaj sem popravljen. Hvala za izobraževanje.